Leoš Janáček se je rodil sredi 19. stoletja, njegovo delo pa ga uvršča ob bok vrhunskim skladateljem glasbe 20. stoletja, kot so Igor Stravinski, Béla Bartók, Sergej Prokofjev in Alban Berg.
Leoš Janáček (1854–1928) velja za enega najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev.
Njegova dela spodbujajo k razmišljanju in so predmet občudovanja. Poslušalca navdušujejo njegovi tematski kontrasti in celoten ustvarjalni razvoj, v katerem je kmalu presegel meje tradicionalne misli in uveljavil ideje o glasbeni umetnosti. Svoj glasbeni izraz je našel v kompoziciji in je dosegel neponovljivo izvirnost, zaradi česa ga danes občuduje ves svet. Njegova glasba je prežeta češkim nacionalnim duhom. Ob raziskovanju češke in moravske folklore je razvil t.i teorijo govorne melodije, ki je postala izhodišče njegovega glasbeno-dramskega sloga. Mednarodno priznanje je dosegel po zaslugi opere Njena pastorka (Jenufa), ki je bila v času Janáčkovega življenja uprizorjena na številnih svetovnih odrih, tudi v Metropolitanski operi v New Yorku. Janáčkovo življenje je tesno povezano z mestom Brno, kjer je živel in ustvarjal že od malih nog in kjer je bila večina njegovih skladb prvič predstavljena.
Razstava bo skladatelja in njegovo delo med drugim predstavila skozi številne fotografije in slikovne dokumente, odnos med Janáčkom in Brnom je namenjen predstavitvi aktualnega dogajanja v skladateljevem mestu. Razstavo so pripravili Oddelek za zgodovino glasbe Moravskega muzeja v Brnu in Turistično informacijski center Brno v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani.