Velika operna premiera sezone 2019/20 je novo avtorsko delo libretista ddr. Igorja Grdine in skladatelja Aleša Makovca. S postavitvijo velike operne predstave se Zavod Novo mesto uvršča med kakovostne producente velikih umetniških produkcij.

Libreto: ddr. Igor Grdina

Glasba: Aleš Makovac

Glasbeni vodja in dirigent: Simon Dvoršak

Asistent dirigenta: Iztok Kocen

Režiser in scenograf: Rocc

Kostumografinja: Belinda Radulović

Oblikovalca svetlobe: Rocc, Tomaž Tomašič

Oblikovalec zvoka: Primož Cigoj

Nadnapisi: Sara Tratnik, Robert Kren

Fotografije: Liljana Jantol Weber, Darja Štravs Tisu

Grafična podoba: Sandra Hrovat

Izvršni producent: Bojan Bencik

Zasedba vlog:

Julija – Irena Yebuah Tiran, Gaja Sorč

Prešeren – Rok Bavčar, Marko Erzar

Julijana Primic – Barbara Sorč, Sabina Gruden

Jožef pl. Scheuchenstuel – Gregor Ravnik, Matej Vovk

Andrej Smole – Klemen Torkar, Igor Golob

Marija Klun – Valerija Šoster, Anemarija Štefančič

Ana Jelovšek – Neža Vasle, Polona Plaznik

Luiza Chrobat – Kristina Kastelic, Anja Šinigoj

Matija Čop – Dejan Heraković, Jan Veljak

Miha Kastelic – Lovro Korošec, Grega Vauhnik

Orožnik – Uroš Strojin, Tomaž Kavšek

Vsebina opere:

Prolog

Na gradiču Neuhof pri Novem mestu se 1. februarja 1864 oglasi pesnica Luiza Pesjak. Sodnik Jožef pl. Scheuchenstuel in njegova soproga, bolehna Julija – rojena Primic –, jo lepo sprejmeta. Sredi pomenkovanja trojico zmoti orožnik, ki pride zaradi ropa v okolici iskat sodnika. Ta se nemudoma odpravi z doma, Luiza pa Juliji izda, da je prišla k njej zaradi zbiranja podatkov o Francetu Prešernu, saj o njem piše tragedijo. Julija se sprva brani obujanja spominov, ko pa od zunaj zasliši glas popotnika, ki prepeva Prešernove stihe, se le vda.

Prvo dejanje 

Na veliko soboto 1833 se pred trnovsko cerkvijo v Ljubljani zbere več Prešernovih prijateljev, ki čakajo pesnika. Ta se pojavi skupaj s svojo izvoljenko, gospodično Marijo Klun iz Gradca. Zlasti urednik Kranjske čbelice Miha Kastelic je zaradi tega zelo presenečen. Vsi se nato odpravijo v cerkev. Na prizorišču se potem pojavi imovita vdova, trgovka Julijana Primic, s hčerko Julijo. Oblastna mati hčerki pove, da se bosta v cerkev podali s pravnikom Jožefom pl. Scheucehstuelom, ki ji ga je sama izbrala za snubca. Scheuchenstuel z manjšo zamudo res pride, nakar se vsi odpravijo v cerkev. Čez nekaj časa pa iz Božjega hrama priteče razburjena Marija Klun, saj je Prešeren imel oči samo za Julijo. Pesnik pride za svojo izvoljenko in jo skuša pomiriti s šalo, vendar se gospodična iz Gradca zaradi tega raztogoti in ga zapusti. Iz cerkve po končanem svetem opravilu pridejo še drugi ljudje; nekateri so nejevoljni zaradi nemira, večina pa se jih veseli prihajajoče pomladi. Prešeren razhod s Klunovo sprejme kot migljaj usode.

Drugo dejanje

V ljubljanski Kazini v pustnem času leta 1834 prirejajo ples v maskah. Prešeren je obdan s prijatelji in upa, da bo zakrinkan lahko govoril in zaplesal z Julijo. Kastelica, ki nenehno sili vanj in ga moti v pričakovanju dekleta, poskuša utišati z uganko. Ker je ta ne zna razvozlati, se mu prijatelji smejijo. Kastelic, ki se čuti osramočenega, se nejevoljen umakne v ozadje. Ples se začne, ko si vsi prišleki nadenejo krinke. Med obiskovalci sta tudi Julijana Primic in Jožef pl. Scheuchenstuel; slednjega podjetna vdova nenehno poučuje o tem, kako se mora približati hčeri, ki se ga izogiba tudi ta večer in je zato hote pozabila šal – da ga je lahko šla iskat in se tako vsaj za nekaj hipov otresla ne ravno ljubega spremljevalca. Julija končno pride in se brezvoljno zavrti z nerodnim snubcem, ki ji vrh vsega stopi na nogo. Zaradi Julijinih bolečin morata prekiniti ples. Ko gre Scheuchenstuel iskat osvežilno pijačo, se Juliji približa Prešeren in jo z lahkotno pesmico vzpodbuja k ljubezni. Dekle mu ni nenaklonjeno; dogovorita se, da bosta pri četvorki prišla skupaj. To sliši Kastelic, ki se sklene maščevati za osramotitev. Pred četvorko Prešernovo nakano, da bo plesal z Julijo, izda Julijani Primic, ki jo potem sam povede v sprevod parov. Kastelic in Julijana Primic se vrineta v razporeditev parov tako, da Prešeren v četvorki ne pride do Julije. Po koncu četvorke, ki je zadnji ples večera, ljudje snemajo krinke, Kastelic pa kar zamaskiran odhiti iz Kazine. Julijana Primic pove Prešernu, da ne bo nikoli dobil Julije. 

Tretje dejanje

Pred ljubljansko stolnico se 28. maja 1839 zbirajo ljudje, ki bi radi videli razkošno poroko Jožefa pl. Scheuchenstuela in Julije Primic. Prešeren je mračne volje; obhajajo ga samomorilske misli. Niti Andrej Smole, ki se je za kratek čas vrnil v Ljubljano s svoje posesti pod Gorjanci, ga ne more pomiriti. Prijatelja srečata služkinjo v Primičevi hiši Ano Jelovšek, ki pripoveduje različne nevesele podrobnosti o Julijini odvisnosti od matere. Končno se pojavi svatovski sprevod, ki se počasi pomika proti stolnici. Julija, ki še zmerom ni povsem ravnodušna do Prešerna, je ob puščobnem Scheuchenstuelu razdvojena. Šele ko ji mati pokaže, da se Prešeren druži z njuno služabnico in ji nemara celo dvori, se povsem sprijazni s poroko. Smole iz radovednosti odide za svati v stolnico, Ana pa zasluti, da je Prešeren v veliki krizi in bi se lahko pokončal; zato ostane ob njem in mu vlije novega upanja. Ko se na vratih pojavi Julija kot Scheuchenstuelova žena, se Prešeren in Ana prvič poljubita.

Epilog

V prvih jutranjih urah 2. februarja 1864 se sodnik Scheuchenstuel vrne domov; roparjev z orožniki ni dohitel. Medtem pa je Julija čedalje šibkejša. Scheuchestuel, ki mu je žena povedala, da sta z Luizo obujali spomine, je nejevoljen nad obiskovalko, saj bi njegova soproga potrebovala počitek. Julija pa medtem vse bolj zmedeno in nepovezano govori o nekdanjih časih in o svoji usodi. Ko se od zunaj spet oglasi pesem popotnika, ki poje Prešernove stihe, mirno za zmerom zaspi.

fotografije: Liljana Jantol Weber, Darja Štravs Tisu

video: Darja Štravs Tisu