Rdeča nit, ki letos povezuje skupinski ustvarjalni nastop članov umetnostnega društva Skulpte, je brez dvoma kamen iz različnih geoloških obdobij, s katerim jim je uspelo za nas oživiti mitološka bitja z območja Gorjancev, mejnega gorovja med Slovenijo in Hrvaško.
Letna razstava Društva Skulpte, 2024
BAJESLOVNI GORJANCI
Likovna ocena razstave
Čas in prostor, v katerem so po številnih pripovedih zagotovo živela mitološka bitja in morda v sodobni preobleki živijo še danes, se nahaja v tistem spektru našega dojemanja in prikritega verovanja, ki se nam je naselilo v skrite kotičke naše zavesti. Le tu in tam nam preko sanj dovoli, da podoživimo neponovljivo izkušnjo otroštva, ko so nam starejši pripovedovali neverjetne zgodbe iz zakladnice bogatega ljudskega izročila. Mitološki svet je čas in prostor, v katerem se prepletajo božansko in demonično, preprosto in zapleteno, pa tudi ljudsko in predvsem fantazijsko izročilo. Mitologija ali bajeslovje je ljudski žanr, ki ga sestavljajo pripovedi in zgodbe tako lokalnega kot globalnega obsega.
Ob izidu in predstavitvi svoje knjige »Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva«, ki je izšla pri Študentski založbi v zbirki Koda, je priznani slovenski etnolog Zmago Šmitek duhovito označil mitologijo kot »jamo, iz katere zlepa ne splezaš« in s tem dovolj zgovorno pojasnil razsežnost ene izmed najprivlačnejših vej etnološke znanosti.
Rdeča nit, ki letos povezuje skupinski ustvarjalni nastop članov umetnostnega društva Skulpte, je brez dvoma kamen iz različnih geoloških obdobij, s katerim jim je uspelo za nas oživiti mitološka bitja z območja Gorjancev, mejnega gorovja med Slovenijo in Hrvaško.
Kljub temu, da je bogato ljudsko izročilo z obeh strani pogorja etnografsko in etnološko dobro obdelano, pa strokovne delavce čaka še obsežno neraziskano gradivo, ki je predmet nesnovne kulturne dediščine, skrite v gori in v njenih pobočjih. Mitološkega in bajeslovnega gradiva je torej dovolj tudi za prihodnje rodove. Vsebinsko in pripovedno plat so kiparji povečini iskali v dobro znanih in med Dolenjci izjemno priljubljenih Bajkah in povestih o Gorjancih, ki jih je zavedni in razgledani zbiratelj ljudskega izročila rešil pozabe in izumrtja. Nekateri ustvarjalci pa niso ostali le v lokalnih okvirih in so tematski sklop letošnje razstave razširili na območje Slovenije, pa tudi v globoko preteklost antike.
Kaj pa sodobna mitologija? Da, tudi sedanjost je zastopana z UFO (unidentified flying object) ali po naše NLP (neznani leteči predmet), ki jih nad slovenskim nebom spremljamo že od leta 1968. Tu so še stripovski junaki in junaki računalniških igric ter super junaki, ki premorejo nadnaravne moči (supermen, betmen, spajdermen), ki v virtualni resničnosti postajajo to, kar so bili za naše prednike vile in škratje, zmaji in hibridne pošasti ter zlatorogi (njihov sloves odmeva tudi v albanskih gorah). Da je historična mitologija še kako prisotna med ljudmi, potrjuje praznovanje rudarskega praznika v Zasavju, kjer so do zaprtja rudnikov Trbovlje, Zagorje in Hrastnik kopali premog. Rudarjenje je bilo neločljivo povezano z jamskim škratom perkmandeljcem (popačenka, skovana iz nemške besede bergman), ki je bil nabrit in nagajiv, ni pa bil nikoli hudoben ali celo zloben.
In tako rudarski praznik, ki ga v Zasavju redno in spoštljivo praznujejo, ohranja bajeslovnega škrata v zavesti, ki jim obuja spomin na nekdanje čase. Sicer pa ima sleherni rudnik svojo enačico tega jamskega škrata. V ta okvir praznovanja sodi tudi belokranjsko Jurjevanje, povezano z obujanjem specifičnega mitološkega izročila o vilinskih bitjih v tem delu naše dežele.
Že od nekdaj si ljudje pripovedujemo bajke, pravljice in povesti in tega ne počnemo samo za zabavo. Pripovedovanje je preprosto družabno dejanje, ki izkazuje našo identiteto in je pravzaprav genialen način za delitev zgodovinskih vrednot in ohranjanja kulturnega spomina. Pri tem ima ljudsko izročilo neprecenljivo vrednost in je za sleherno občestvo izjemnega pomena.
Tega se v celoti zavedajo tudi na letošnji društveni razstavi predstavljeni kiparji, zato so se tokrat še posebej zavzeto in seveda neodvisno lotili izbranega tematskega sklopa ter tako na svoj specifičen način poskušali kompleksno tematiko približati likovnemu občinstvu. Pričakujejo in želijo si vaše pozornosti, obenem pa so prepričani, da ne boste prezrli, kako raznovrstno in raznoliko ter po številu del bogato ustvarjalno pot so člani društva prehodili že do sedaj, ko so se zavzeto in poglobljeno ukvarjali z različnimi slogovnimi pristopi, tehnikami, ikonografskimi vsebinami in številnimi žanri.
Morda se zdi, takole na prvi pogled, njihovo likovno udejstvovanje lahkotno in ljubiteljsko sproščeno, pa temu ni ravno tako. Slehernega ustvarjalca, ki mu je izražanje čustev in stanja duha nepogrešljiva ustvarjalna potreba in način življenja, na življenjski in ustvarjalni poti spremljajo vzponi in padci, dvom in malodušje, nastavljanje ogledala sebi in svojemu delu in postavljanje vprašanj o upravičenosti in smislu lastnega početja.
V priložnostnem besedilu letošnjega razstavnega kataloga je vsekakor premalo prostora za poglobljeno razčlembo predstavljenih umetnin, saj gre za skupinsko razstavo članov. Gotovo pa imata uvodni nagovor in kataloška predstavitev na razstavi sodelujočih avtorjev namen, da z nekaj temeljnimi izhodišči pojasnita in gledalcu približata avtorsko videnje bajeslovnih bitij v razgibanem sožitju z ljudmi.
S člani društva Skulpte se poznamo že vrsto let in že ob prvem srečanju, ki je bilo seveda povezano z likovno umetnostjo, sem uvidel in spoznal, da so v mnogih pogledih izjemne osebnosti. S kulturno dejavnostjo, še zlasti s klasičnim likovnim ustvarjanjem in ustvarjanjem na področju uporabne umetnosti, so krepko presegli zgolj lokalne okvire in tako svojevrstno zaznamovali svoj čas in prostor.
Jožef Matijevič
umetnostni zgodovinar, likovni kritik