ANIMIRANA USPEŠNICAZ OČARLJIVMI VIZUALIJAMI, KI SPOMINJAJO NA BEATLESOVO RUMENO PODMORNICO. EPSKA SANJSKA PUSTOLOVŠČINA, KI ODPELJE NA NEPOZABNO POTOVANJE.
Besedilo: Kinodvor
Nežka, soseda štiriletne Julije in osemletne Karmen, piše otroške knjige, ki se dogajajo v domišljijskem svetu Kraljestva vetrov. Sestrici odkrijeta prehod, ki ju iz resničnosti pripelje v to skrivnostno vesolje. Tam se spremenita v mački in prebivalci kraljestva ju nasilno ločijo. Pokazati bosta morali veliko poguma in drznosti, da se spet združita. S pomočjo pevke Selme lahko navežeta stik s Širokom, gospodarjem vetrov in viharjev, ki pozna njuno pot domov. Toda o njem krožijo najstrašnejše zgodbe …
/…/ Široko je zgolj potovanje, z vsem, kar ta beseda pomeni v smislu nepredvidenega, naključnega in na videz nesmiselnega, kot so denimo tiste male čarovnice v filmu. Te ne igrajo nobene posebne vloge, pa vendar Julijino pajdašenje z njimi pusti trajen vtis. Gledalci si lahko o tem pajdašenju mislijo, kar hočejo. Menim, da je to bistvo življenja. Vsak dan se nam dogajajo banalna srečanja in včasih preizkušnje, ki nas gradijo in rušijo, ne da bi se tega takrat zavedali. Najudarnejši dogodki niso vselej tudi najpomembnejši.
Kot režiser sem obseden z uprizarjanjem nevidnega: upodobiti veter v animaciji je neznanski izziv! /…/ Ne zanima pa me samo veter kot tak, temveč vse, kar predstavlja. Veter je zrak, ki nas obdaja, dih, zaradi katerega lahko govorimo in pojemo. Brez dihanja ni življenja. In navsezadnje je tisto, čemur v katoliški veri pravimo »Sveti Duh«, obstaja pa tudi v vseh drugih religijah. Ta ideja je vsebovana v enem ključnih prizorov filma, ko Široko vdihne življenje Selmi, ne da bi se je dotaknil, in jo tako oživi.
– Benoît Chieux, režiser
/…/ film pa gledalcu ponudi prekrasen vizualni skok v slavospev domišljiji, ki ga ne gre zamuditi.
– Tamara Harb, Vikend