PREDSTAVA O NADZOROVANI IN ZADRŽEVANI STISKI, KI UBIJA NAVZVEN IN NAVZNOTER
Režiser: Jernej Lorenci
Igrajo: Darja Reichman, Živa Selan, Blaž Setnikar/Gregor Luštek k. g., Branko Jordan k. g.
Predstava traja dve in nima odmora.
Foto: Nada Žgank
***
Dela Prežihovega Voranca (1893–1950) Boj na požiralniku, Solzice in Samorastniki veljajo za slovensko literarno klasiko, po filmskih upodobitvah pa so se globoko vtisnila v zgodovinski spomin slovenskega naroda.
Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih. V današnjem času iz te kultne zgodbe razbiramo tudi tiste »spregledane«, še ne do konca izrečene plasti neizmerno krute zgodbe. V bitki z zemljo in bitki za preživetje se je na kmetih dogajalo nasilje nad otroki in živalmi, ki je s svojo krutostjo zaznamovalo generacije in generacije. In mi smo »vnuki svojih dedov«; prav o tem nam spregovori Vorančev Boj na požiralniku. Spregovori nam o neizmerni krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod. Zgodba Dihurjeve družine tako ni le zgodba iz neke daljne ruralne preteklosti, ampak zgodba, ki jo še kako živimo tudi danes, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj, čeprav mogoče v malce bolj prefinjeni in prikriti obliki.
Z njihovimi nastopi smo gledalke in gledalci deležni pravega malega pripovedovalskega festivala, o katerem je mogoče govoriti v presežnikih.
– Blaž Gselman, Sigledal
Po dveh urah vztrajanja v borbi za življenje imamo občutek, da se zaradi močne fizične neposrednosti še vedno nismo ločili od prizorov, ki smo jim bili priča. Iz dvorane pa smo odnesli trenje med lepoto uprizoritve, njenega jezika, podobja in težo njene tematike – zares smo začutili srčiko Vorančevega besedila.
– Igor Kavčič, Gorenjski glas