INTIMNA DRAMA O DRUŽINSKEM NASILJU, OB KATERI SE ZAVEMO, KAKO TIŠINA UBIJA.
Režiserka: Maša Pelko
Igrajo: Ivana Percan Kodarin, Anuša Kodelja k. g., Marjuta Slamič
Predstava traja uro in 20 minut ter nima odmora.
Foto: SNG Nova Gorica / Peter Uhan
***
Umor očeta sproži policijsko raziskavo, psihiatrično obravnavo in pripravo obrambe na sodni proces. Od zločina do obsodbe se skozi fragmente razgrne pretresljiva zgodovina družine in hkrati neusmiljenost družbenega in pravnega sistema, ki nasilje omogoča. Oče Billy, mama Mary ter odrasli sestri Susan in Janet so tri desetletja živeli zaprti v družinskem krogu nasilnih razmerij. Skozi spomine in opise situacij ter občutij se sestavi zgodba hudih fizičnih in psihičnih zlorab, ki so se dolga leta odvijale v tišini: tišini štirih družinskih članov in tišini sveta zunaj njih.
Drama Pet vrst tišine /…/ odpira številna vprašanja o tem, zakaj pred nasiljem za štirimi stenami še vedno prepogosto molčimo, kaj vpliva na našo tišino in kaj se zgodi, ko nad nasiljem prevlada molk. Pokaže nam, kaj je skrajni izhod iz nasilja, če se nanj nihče ne odzove in če osebe, ki doživljajo nasilje, ostanejo same. Tišina, ki velikokrat spremlja nasilje – zlasti nasilje, ki se dogaja za štirimi stenami – daje povzročiteljem dodatno moč in jemlje moč tistim, ki ga doživljajo. Nasilje se vedno generira na osnovi nesorazmerij moči. Cilj povzročiteljev je popolna podreditev žrtve z različnimi oblikami nasilja in zlorab (psihično, fizično, spolno, ekonomsko, zalezovanje), ki jih vedno spremlja tudi osamitev in izolacija žrtve, saj le tako lahko tlakuje pot zlorabam, ki ne bodo videle upora. Osebi, ki doživlja nasilje, sta glas in moč odvzeta, zato potrebuje veliko podpore in pomoči, da prekine tišino in zapusti nasilno razmerje.
– Dr. Jasna Podreka, gledališki list Pet vrst tišine