POGLED V NOTRANJO POKRAJINO ZNANSTVENICE, KI JO NA VRHUNCU KARIERE PRIZADENE ALZHEIMERJEVA BOLEZEN.
Režiser: Matjaž Zupančič
Igrajo: Polona Juh, Maja Sever, Bojan Emeršič, Domen Novak, Eva Jesenovec, Sabina Kogovšek, Matija Rozman
Predstava traja dve uri in nima odmora.
Foto: Peter Uhan
***
Ameriška nevroznanstvenica Lisa Genova (1970) je leta 2007 objavila roman, v katerem je opisala, kako je pojav zgodnje Alzheimerjeve bolezni spremenil življenje lingvistke Alice Howland, ugledne univerzitetne profesorice na oddelku za kognitivno nevroznanost. Alice je bila na vrhuncu znanstvene kariere, ko so se začeli pojavljati prvi znaki bolezni. Po romanu Lise Genova, ki je preveden v 37 jezikov, so leta 2014 posneli tudi filmsko uspešnico. Igralka Julianne Moore je za vlogo Alice med drugim prejela oskarja.
Režiserka in igralka Christine Mary Dunford je priredila roman za oder. Z uvedbo dramskega lika, ki pooseblja Aliceino notranjost, je v napeto in pretresljivo zgodbo dodala nov, večkrat celo humoren pogled, predvsem pa razprla notranjo krajino dramske junakinje. Besedilo spremlja stopnjevanje bolezni in ob težkih preizkušnjah Alice in njenih najbližjih govori tudi o tem, da se življenje nadaljuje in da ni v njem nič samoumevno. Ob soočenju z neznanim smo vsi krhki in ranljivi, obenem pa bolj dojemljivi za nova, marsikdaj presenetljiva spoznanja.
Igra Še vedno Alice ima trdo jedro. Seveda je okrog tega jedra zgodba. So družinski odnosi, so družbeni statusi in so različna razmerja. Ker romani, filmi, gledališča potrebujejo zgodbe. Ker v pokrajinah umetnosti težko najdeš krajšo pot do resnice. Ampak nukleus te zgodbe ostaja neusmiljen. Surov. Krut. Ker pri vsem skupaj ne gre samo za pot brez povratka. Gre predvsem za spoznanje, da te na tej poti neizogibno čakajo trenutki, ko se boš do skrajnih moči oklepal poslednje bilke človeškega, preden se dokončno ne ugrezneš in izgineš v živem pesku pozabe.
– Matjaž Zupančič