Lebnova likovna pripoved je vizualni tekst, ki je vselej v kontekstu izpovedi v ilustrativnem smislu obravnave. Izhaja iz zaznanih, doživetih in dojetih karakterizacij, ugotovitev, dovtipnih pripomb. S posluhom jih vizionarsko razgrne v satire.
Kaj bi rekel Adorno
Ikonografija živali na Lebnovih platnih so animalistične scenerije – živalski motivi in animalistični žanr. Njegova animalistika je nekakšen bestiarij, vseskozi prežet z moralnimi nauki. Kot naslikane živalske pripovedi nosijo literarne parabole, pripovedke, ki nudijo prenekatera aktualna etična spoznanja in moralna vodila. Lahko gledamo njegove personifikacije živali ali pa animalizacije ljudi. Postavlja vprašanje empatije v različne objektivnosti, resnice in resničnosti. In ponujeno nam je ogledalo, v katerem se ugledamo kot družba in kot naše početje.
Animacija, ki jo je Leben sedem let predaval na ljubljanski Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani, je tudi skelet njegovega slikarstva. Dinamična animacija gibljivih slik iz risank postane statična animacija na njegovih slikah. Oživljanje gibanja se preobrazi v oživljanje karakterja in duše naslikanega upodobljenca – bodisi vidnega, bodisi prezentiranega.
Stilistika ob prvem pogledu na Lebnova dela potrjuje njegova pop-artistična izhodišča izpred trideset let in dodatno z barvnim chiaroscurom reminiscira na ameriškega slikarja Edwarda Hopperja (1882–1967), ki je bil eden desetih najslavnejših ameriških slikarjev med realizmom in simbolizmom ameriškega načina življenja. Odslikaval je mistično atmosfero vsakodnevnega urbanega ameriškega življenja, ki se globalno širi. Tega motri ter slikarsko obravnava tudi Leben.
Naracija – Lebnova likovna pripoved je vizualni tekst, ki je vselej v kontekstu izpovedi v ilustrativnem smislu obravnave. Izhaja iz zaznanih, doživetih in dojetih karakterizacij, ugotovitev, dovtipnih pripomb. S posluhom jih vizionarsko razgrne v satire: bivanjsko, osebno, psihološko, družabno, družbeno, filozofsko ali politično v smislu Orwellove Živalske farme iz leta 1945. Pojavi se distopija, antiutopija ali negativna utopija kot zvrst neke več ali manj delne fikcije. Kot naslednica utopije za usodo človeštva prinaša grozo, pri čemer pa ne nudi nobenega velikega upanja. Tak je tudi Lebnov aktualni razstavni nastop Ogrožena vrsta v novomeški Galeriji Kocka. Njegova predstavitev tokrat obsega štiri vsebinske sklope, nize oljnih slik na platnu kot nekakšne poliptihe: Škofjeloški pasijon, Orthodogs, Beg možganov, Arrivals-Departures & Becerillo. Pripovedujejo že njegovi naslovi del.
Forma ali videz Lebnovih slik je vselej dodelan: na izhodišču kompleksnega genskega zapisa stojijo duhovite ideje, iz katerih zraste zelo trdno risarsko izdelana statična konstrukcija animacije, ki ji v številnih lazurnih slojih oljne barve namesti » »mišičevje in kožo«, da finalno naravnost odrsko zažari. Prizor deluje kot vizualno zaključena, notranja, samozadostna odrska chiaroscuro iluzija, ki nagovarja gledalce in odmeva svoje komuniciranje tudi s širšo sociološko javnostjo oziroma z različnimi javnostmi.
Estetika, mimesis in svoboda izražanja več ali manj avtomatično pripeljejo do estetskih razmišljanj filozofa in sociologa estetike modernizma Theodorja W. Adorna (1903–1969). Umetniška dela v Adornovi estetski teoriji so in niso to, kar so. To docela aplicirajo Lebnova dela, ki svojo vsebinsko pripoved gradijo na večpomensko strukturiranih upodobljenih podob in njihove neposredne ter drugotne simbolike. Adornova lepota je avtonomna kognicija, tako tudi Lebnova, čeprav ustvarja v določenih nizih oziroma ciklih. Oba kognitivno razlagata fenomene avtonomne umetnosti estetskega modernizma. Predstavljata resnico in estetiko industrijskih proizvodov še vedno aktualne množične (pop)kulture. Ta resnica biva nekje med gledalci in umetniškim delom. Resnica umetniškega dela tako izmuzljivo pulzira med vsemi možnimi utemeljitvami, kar pa predstavlja izhodišče za Adornovo estetiko trenutka. Po njegovem mnenju umetniška dela predstavljajo epifenomene, se pravi nekaj, kar se neprestano spreminja in česar ni moč natančno določiti.
Alojz Konec, aprila 2024