X

LJUDJE, KRAJI IN STVARI
Avtor
Duncan Macmillan
Producent
GRUMOV ABONMA IN IZVEN / Slovensko mladinsko gledališče !! PREDSTAVA SE ZAČNE ŽE OB 19.00!!

LJUDJE, KRAJI IN STVARI

PRETANJENA ZGODBA O ZASVOJENOSTI IN NEPRENEHNEM BOJU PROTI NJEJ

Režiser: Matjaž Pograjc

Igrajo: Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Katarina Stegnar, Daša Doberšek, Vito Weis, Matej Recer, Nataša Keser, Klara Kastelec, Blaž Šef, Klemen Kovačič, Matija Vastl, Maruša Oblak, Robert Prebil, Liam Hlede

Predstava traja tri ure in ima odmor.

Foto: Ksenija Mikor

 

***

Za priznanega angleškega dramatika Duncana Macmillana, ki mu je v zadnjih nekaj letih uspel preboj na evropske (tudi slovenske) gledališke odre, je značilen neobremenjen, na videz preprost realističen slog, ki v gledališču pogoste teme, kot so družina in odnosi, vzgoja in izobraževanje, osebnostne motnje, samomorilnost, odvisnost od drog in alkohola, predstavi kompleksno, brez šolskega psihologiziranja in enoznačnih rešitev, ki bi like in situacije poenostavljali v znane šablone. 

Emma, ki jo z brutalno prepričljivostjo in inteligentno duhovitostjo prepričljivo upodobi odlična Janja Majzelj, je igralka in odvisnica. Zaradi dela se mora razcepljati v različne osebnosti, zato se med rehabilitacijo le težko sooča sama s sabo. Ali zunaj vseh odrskih različic sploh obstaja? Prvi poskus zdravljenja na kliniki za odvajanje ji spodleti, saj se ni zmožna iskreno in z zaupanjem posvetiti terapiji, sploh ne skupinski. Macmillan Emmino odvisnost od opoj­nih substanc gledališko izjemno učinkovito so­postavi z igralsko odvisnostjo od pozornosti, nastopanja pred občinstvom, s prizadevanjem za uspeh in slavo, bolečo nezmožnostjo neigra­nja, obenem pa ne nakaže lahkega izhoda. Tako kot delo je lahko tudi družina eden od sprožil­nih elementov odvisnosti: ljudje, kraji, stvari. In če je omamljanje v sodobnem svetu edini način preživetja, kako naj se človek sploh kdaj stre­zni? Prvi korak je, da si Emma prizna, da ima težave. Če hoče še kdaj delati kot igralka, se mora znova sestaviti.

Režiser Matjaž Pograjc pravi formalni izraz za Emmine razcepljene različice ter premene med resničnostjo in namišljenim tokrat najde v prepletu igranega in lutkovnega gledališča.

 

Nazaj na seznam