SKUPEK MISTIČNOSTI, FILOZOFIJE IN ZGODOVINE V LAHKOTNI, SKORAJ KOMIČNI UPRIZORITVI Z VODVILSKIM PRIDIHOM IN AKTUALNIM PREDZNAKOM
Režiserka: Anđelka Nikolić
Igrajo: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Jernej Čampelj k. g., Sara Gorše k. g., Igor Zobin k. g.
Predstava traja uro in 25 minut ter nima odmora.
Foto: Luca Quaia
***
Vladimir Bartol, tržaški pisatelj mednarodnega slovesa, v zbirki Al Araf iz leta 1935 v širokem slogovnem in vsebinskem razponu obravnava vprašanja človeka, živečega v negotovem času predvojne napetosti in vzpona diktatur v Evropi. Al Araf je zid, ki v Koranu ločuje dobro od slabega, eksotični namig istoimenskega naslova zbirke pa je značilni element Bartolove poetike, ki je dosegla vrh z romanom Alamut.
Dramaturginja Simona Hamer je priredila zadnje poglavje zbirke, novelo Zadnje gibalo, in nastala je uprizoritev Nekaj v zraku. Obravnava družbo, ki temelji na moči kapitala, nevroze pred izgubo socialnega statusa, zlorabo hierarhičnih odnosov na delovnem mestu, mobing in prekariat.
Predstava govori o ljubezenskem štirikotniku med podjetnikom, njegovo ženo, tajnico in poslovnim svetovalcem. Obravnavanje navidezno banalnih afer je samo fasada resničnega namena avtorja, ki razmišlja o višjih silah in močeh, ki vodijo dejanja in življenja vsakega človeka. »Nekaj v zraku« vpliva na vse izbire in je lahko neviden, neotipljiv element gospodarske, politične ali družbene narave. Osnovne vrednote, na primer ljubezen, so podrejene temu skrivnostnemu mehanizmu, ki usmerja protagoniste, kot da bi šlo za lutke z navidezno suverenostjo. Protagonisti živijo v strahu pred izgubo določenega statusa, ki ga potrjuje prepoznavna vloga v poslovnih ali partnerskih odnosih.
Glasba, ki jo avtor, tržaški glasbenik Igor Zobin, na klavirju in harmoniki izvaja v živo, se giba in diha skupaj z liki uprizoritve, in sicer s stilnimi namigi na glasbene oblike tridesetih let 20. stoletja.