OPERA VEČNE LJUBEZNI.
Kaj pa Julija? Vse vemo o Prešernovi ljubezni, hrepenenju, bolečini, radosti, njegova muza pa nam še nikoli ni spregovorila. Je resnična Julija ta, ki ljubi z iskrenostjo in čistostjo srca, ali je ta, ki ljubezen čuti ob nekom, ki ji zagotavlja ugled in bogastvo? Je svojega moža izbrala Julija, ali ga je izbirala njena mama Julijana?
V operi spremljamo Julijine spomine, ko s smrtne postelje posluša Prešernove verze, ki jih pojejo pod oknom. Romantična zgodba ima tri dejanja s prologom in epilogom. Uvodni in zaključni prizor se dogajata v Novem mestu, tri dejanja pa v Ljubljani. Na odru srečamo prizore konca Prešernove zveze z Marijo Klun, prvega srečanja med Julijo Primic in pesnikom v Trnovem leta 1833 ter njegova prizadevanja za uslišanje ljubezni na eni ter napore njegovih nasprotnikov, da ga onemogočijo, na drugi strani. Na odru je prikazano tudi življenje v meščanski dobi – od salona do plesnih dvoran.
Opera ponuja slikovite solistične, ansambelske in zborovske prizore ter veliki ples v drugem dejanju.
Avtor libreta Igor Grdina in avtor glasbe Aleš Makovac s tem opernim delom odstirata in raziskujeta neko pozabljeno osebo, žensko, ki je v našem kolektivnem spominu prepoznana zgolj površinsko, upodabljata neznanko, ki jo vsi poznamo, a o njej nihče ničesar ne ve. Zgolj to, da je bila Prešernova muza. Koga je ljubila Julija? Kateri spomini na njenem obrazu izrišejo nasmeh, kateri iz oči izvabijo solzo?
»Postati muza ni bilo težko, a v verzih je življenje utrudljivo,« so misli, ki Julijo pospremijo v večno ljubezen.
***
Aleš Makovac, glasba
Igor Grdina, libreto
Predstava traja 2 uri in ima odmor.
Foto: Darja Štravs Tisu