OPERNA PREDSTAVA O SPREJEMANJU DRUGAČNOSTI IN URESNIČEVANJU SAMEGA SEBE.
V gozdu je najpomembnejše gibanje, tudi za mamo veverico in njene veveričke. Tekajo, skačejo z veje na vejo in se lovijo. Potem pa se rodi veveriček, ki ga tačke ne ubogajo. Veveriček, ki ne more skakati. Veveriček posebne sorte. Veveričja mama Puhanka je pretresena, ko ugotovi, da eden izmed njenih otrok ni takšen kot drugi. Zaradi njegove drugačnosti ga sprva zasmehujejo in je izključen iz družbe, pozneje pa dobi v gozdu prav posebno mesto, saj se nauči drugih spretnosti: štetja lešnikov, napovedovanja vremena po oblakih, petja, pripovedovanja … Veveriček razvija te spretnosti, medtem ko druge veverice skačejo z veje na vejo in se v nedogled prepirajo. Morda jim s kakšnim od svojih novih talentov lahko celo pomaga ...
Pravljico Veveriček posebne sorte sta pisateljica Svetlana Makarovič in ilustrator Marjan Manček posvetila otrokom s cerebralno paralizo. Spomniti sta nas hotela, kako gibanje jemljemo za samoumevno, vse dokler se ne pojavijo težave.
Čudovita pravljica bo tokrat na ogled kot operna predstava za otroke. Za mnoge najmlajše bo to prvi stik z opero, s pomočjo katere bodo spoznali bistvo pravljice: nič ni narobe, če nisi takšen kot vsi drugi. Vsak mora poiskati svoje talente in razvijati tisto, kar zmore in ga veseli. Poslušalci oz. gledalci bodo tako s Čopkom prehodili pot od dvoma in kritike samega sebe, ker morda nisi tak, kot bi drugi želeli, prek odločitve, da če že nisi všeč drugim, bodi vsaj sebi, in nazadnje do spoznanja, da boš tudi drugim všeč, če boš sprejel, da si, kakršen si.
***
Režiserka: Kaya Tokuhisa
Izvajalci: Klemen Torkar (vokal), Katja Konvalinka (vokal), Eva Černe (vokal), Marko Erzar (vokal), Antea Poljak (vokal), Andrej Zupan (klarinet), Mojca Batič (violina), Mirko Jevtović (harmonika), Miha Firšt (kontrabas)
Predstava traja 45 minut.
Foto: Janez Kotar