ČE HOČEŠ DANES PREŽIVETI, SI MORAŠ ZNATI PREDSTAVLJATI, DA BO JUTRI BOLJŠE, KOT JE BILO VČERAJ.
Avtor Duncan Macmillan pravi, da se prek tem, ki jih obravnava v svojih delih, srečuje z lastnimi demoni in tesnobo, ki se zažira v današnjost morda še bolj kot kadar koli. Ali kot pravi Ciril Zlobec: »Človek je odprt izdelek. Nedokončano bitje, ki se vse svoje ozaveščeno življenje sprašuje, kdo oziroma kaj je, kaj bi moral biti, kaj ne zmore biti, kaj bi ne smel biti … Tako si ustvari lastno bivanjsko filozofijo, ki temelji izključno na izkustvenih trenutkih našega časa. Kot taka je zanj najgloblja in edina.«
Pripovedovalec-igralec v monopsihodrami Vse sijajne stvari izpove svojo zgodbo: že v zgodnji mladosti začne pisati seznam vseh sijajnih stvari, zaradi katerih je vredno živeti. Seznam postaja vse obširnejši, v njem pa se vse bolj utrjuje spoznanje, da je vredno vztrajati in da je nesmiselno predčasno oditi. Pride do številke milijon. Milijon stvari, za katere je vredno živeti. Stvari na seznamu so čudovite, nematerialne in osmišljajo življenje. Kot sedemletni fantič zapiše »sladoled«, kot pubertetnik »zmagati v nečem«, pozneje »plesati, ko si sam«, »prebrati nekaj, kar natančno opredeli, kar občutiš, pa nisi našel besed, da bi to izrazil«, »gledati nekoga, kako gleda tvoj najljubši film«, »pogovor«, »ptičje petje«, »vonj starih knjig«, »glas Nine Simone« … Milijon. Milijon stvari, za katere in zaradi katerih je vredno živeti. Prek travmatičnih življenjskih izkušenj pokaže rešitev iz objema stresa, odvisnosti, depresivnih motenj, občutkov krivde, manjvrednosti in obupanosti, tudi misli na samomor.
***
Režiserka: Nataša Barbara Gračner
Igra: Uroš Fürst
Predstava traja 1 uro in 5 minut ter nima odmora.
Foto: Peter Uhan