DRUŽINSKA DRAMA, KI V OSPREDJE POSTAVLJA RANLJIVEGA NAJSTNIKA, V KATEREGA SE NEPOVRNLJIVO NASELIJO VSI KRIKI IN ZAMOLČANOSTI BLIŽNJIH.
Predstava traja 1 uro in 35 minut ter nima odmora.
Najstnik Nikolas doživlja psihično erozijo po ločitvi staršev, ne najde življenjskega smisla, njegova diagnoza je depresija. Ne glede na to, da se vsi trudijo okoli njega (mati, oče in njegova nova partnerica), Nicolas ...
Florian Zeller je najbolj izvajani francoski avtor danes in je trenutno precej trendovsko gledališko ime. Njegova dramska besedila uprizarjajo po vsem svetu, največ v Veliki Britaniji in ZDA. Zellerjev jezik je enostaven, tekoč, čist in živ, njegova besedila oz. zgodbe se spremlja z užitkom. V kombinaciji s tematikami, ki se jih loteva, dosegajo visoko stopnjo identifikacije. Tudi dramsko besedilo Sin odlikujejo izvrstni dialogi. Gre za natančno in fantastično psihološko študijo o razpadu družine in posledicah – žal, torej, za precej aktualno temo.
Drama Sin učinkuje kot natančna, zlasti pa boleča vivisekcija akta ločitve staršev (in vzpostavitev novih družin), s poudarkom na naknadni psihološki razbolelosti, razklanosti in brezupnosti otroka. Zanimiv paradoks te konverzacijske drame, kar dobro utrdi tudi uprizoritev, je v spoznanju, da inflacija medosebnih pogovorov še nič ne pomeni, še manj pomaga, če ne obravnava pravih in potrebnih tem. Nenehna komunikacija je tu v resnici le odraz psihološke nepomirjenosti in krinka za reševanje težav, ki v resnici še niti ozaveščene niso. /…/ Tragični portret poškodovanega sodobnega mladostnika zagotovo naslavlja vse generacije. Nekaterim kot preventiva, drugim kot opomin.
Zala Dobovšek, Dnevnik, 22. 1. 2020
Milerjeva režija se tako posveča besedilu in znotraj tega igralcem kot študioznim raziskovalcem psiholoških profilov likov. Osredotoča se bolj na organskost mizanscenskega gibanja, razdelanost posameznih (govornih) situacij z minimalnimi režijskimi intervencijami. V tem se vzpostavlja dramaturgija izvrstno izpisane družinske drame s kratkimi, a jasnimi prizori, ki postopoma peljejo v neizbežno temačen konec in žanrsko gradijo proti svojevrstnemu družinskemu trilerju.
Jaka Smerkolj Simoneti, www.neodvisni.art, 4. 2. 2020