ŽIVAHEN KONCERT ŠKOTSKIH LJUDSKIH IN PONARODELIH NAPEVOV PO SLOVENSKO
Noreia:
Ana NOVAK, violina
Anej IVANUŠA, lesena flavta, bouzouki
Robert BONE, klarinet, irska piščal
Gašper ŠINKOVEC, kitara
Stanči ŠKARJA, kontrabas
gosta:
Laura KRAJNC, glas, violina
Jani KOVAČIČ, glas, kitara
Skupina Noreia najavlja nov vznemirljiv glasbeni projekt Kilt Roberta Burnsa z gostoma: Janijem Kovačičem in Lauro Krajnc. Skupaj so pripravili vesel koncert škotskih ljudskih in ponarodelih napevov, ki jih je zapisal najznamenitejši škotski pesnik Robert Burns (1759–1796), v slovenščino pa sta jih prevedla Janez Menart in Jani Kovačič. Pesmi še danes tvorijo železni repertoar Škotov, tako na koncertnih odrih kot v krčmah.
V prvem delu koncerta bodo zapeli in zaigrali nekaj značilnih škotskih pesmi z Burnsovimi besedili ter nekaj zanimivih škotskih napevov ter inštrumentalov. V drugem delu pa bodo izvedli znamenito kantato Veseli berači (Love & Liberty).
***
O izvajalcih
Skupina Noreia je petčlanska zasedba izkušenih glasbenikov, ki preigravajo tradicionalne irske, škotske in bretonske melodije, a ne vedno na povsem tradicionalen način. V zadnjem času aktivno spajajo keltsko tradicijo s svojo lastno dediščino – slovensko ljudsko glasbo, kar ustvarja unikaten in prepoznaven zvok. Ime so si nadeli po starodavni prestolnici noriškega kraljestva, ki je deloma segalo tudi na današnje slovensko ozemlja. Glasbeno so dejavni že kar nekaj časa. Leta 2014 so posneli svoj prvi album z naslovom Step it out!, na katerem lahko slišimo prirejeno tradicionalno irsko glasbo. Leta 2017 je izšel drugi album z naslovom Moments to Treasure, na katerem lahko poleg tradicionalnih napevov prisluhnemo prvič tudi avtorski glasbi. Istega leta so v močni mednarodni konkurenci nastopili na enem izmed najpomembnejših festivalov keltske glasbe na svetu, Festivalu Ortigueira v Španiji. S tretjim albumom, ki nosi naslov Viže (2019), pa se nam predstavljajo v spoju keltskega in slovenskega izročila.
Laura Krajnc (Duo Zajtrk) se dotika skoraj vseh vej umetnosti: literarne, likovne, performativne in teatralne, največ svojega bistva pa najde v glasbi. Glas je njeno glavno izrazno sredstvo, poprime pa tudi za violino. Z Noreio in Janijem Kovačičem bo odkrivala zgodbe ter hudomušne pripovedke ovite v keltsko zvočnost.
Jani Kovačič je tako dolgo na sceni, da je postal že scena sama. Tokrat se bo z Noreio in Lauro spomnil keltskih korenin in pojasnil kakšna je tradicionalna škotska jed – haggis.
O avtorjih
Robert Burns (1759–1796) je najpopularnejši škotski pesnik. Njegove pesmi so ponarodele in še danes se marsikatera zapoje. Zlasti se to rado dogodi na dan njegova rojstva – 25. januarja, ki je škotski ljudski praznik. Takrat se zbero ljudje v krčmah, pijejo in pojejo ter recitirajo. Zato ima marsikateri Anglež Burnsa za gostilniškega poeta. Predromantični čas, v katerem je živel Burns, je na Škotskem krepko pometal s starim načinom življenja in kmetovanjem. Burns je, predvsem zaradi svoje radoživosti in neštetih ljubezenskih zvez, ki so se nemalokrat končale z nezakonskim otrokom, pogosto zašel v težave. Naposled je hotel uteči celo na Jamajko. Prodal je svoje pesmi, da bi zbral denar za pot, zbirka pa je presenetljivo uspela in mu navrgla še dobiček, kar ga je zadržalo na Škotskem. Simpatiziranje s francosko republiko mu je nakopalo še druge težave. Umrl je mlad, star komaj 37 let star, zapustil nekaj nezakonskih otrok in precej pesmi. Večino pesmi je zložil na melodije ljudskih napevov, prav tako je zbiral ljudsko blago ter ga po svoje priredil ter izdal.
Janez Menart (1929–2004) slovenski pesnik, ki je že od prve znamenite pesniške zbirke Pesmi štirih (1953) veljal za ključnega ustvarjalca poezije. Naslanjal se je na tradicionalne pesniške oblike in njegove pesmi se še danes izvajajo. V prevodih nam je približal angleške in francoske pesnike, med njimi je poslovenil tudi Roberta Burnsa. Pesmi s prevodi Burnsa so izšle v zbirki Lirika (1975).
***
Koncert sodi v cikel Muzika eklektika, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo.