TA CÍTIRA

Marijan Dović, priredbe 

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem 
zborovodja Ambrož Čopi

Slovenski improvizacijski godalni kvartet:
Matija Krečič, violina
Marijan Dović, violina, kitara
Peter Ugrin, viola
Kristijan Krajnčan, violončelo

Blaž Celarec, tolkala

Mojstrstvo spajanja tradicionalnega in sodobnega je značilnost novega izvirnega slovenskega projekta Ta cítira, ki je nastal na pobudo APZ Univerze na Primorskem in njenega umetniškega vodje Ambroža Čopija. Predstavlja ustvarjalno srečanje novomeškega jazzovskega glasbenika in skladatelja Marijana Dovića z ljudskim izročilom Primorske, kjer še danes odmevajo nalezljivi zvoki cítire (violine) in bunkule (basa). Melodije izbranih ljudskih napevov so v priredbah reinterpretirane na podlagi jazzovske harmonije, ritmična komponenta pa je poudarjena z vpeljavo ritmov in razpoloženj različnih svetovnih tradicij (swing, latin, afro). Za izvajanje je bil skrbno sestavljen jazzovski godalni kvartet z dodanimi tolkali, zbran posebej za to priložnost, da v glasbo vnaša svežino improvizacije, s tem pa v klasični zvok večglasnega zbora vrača nekaj tiste izvorne energije, ki so jo od nekdaj imeli ljudski godci.

Program:

1. Dejte, dejte (instrumental) 
slovenska ljudska iz Istre  
2. Dejte, kar ji gre  
slovenska ljudska iz Istre  
3. Dolince, povišajte se  
slovenska ljudska z Notranjske
4. Na samanj (instrumental)
slovenska ljudska iz Istre
5. Eno dreṷce mi je zraslo (a capella) 
slovenska ljudska iz Beneške Slovenije
(solistka: Andreja Tomažič Hrvatin, sopran)
6. Dekle je po vodo šla 
slovenska ljudska
(solistka: Andreja Tomažič Hrvatin, sopran)
7. Od svet'ga Vida zvon (a capella)
slovenska ljudska s Primorske
(solistka: Mateja Peroša, sopran)
8. Rodila loza grozdi dva (instrumental) 
slovenska ljudska iz Istre
9. Petelinček je zapieu  
slovenska ljudska iz Beneške Slovenije
10. Da lipa moja rožica (Jutranja pesem) (a capella)
slovenska ljudska iz Rezije
(solista: Žiga Čopi, tenor, Martin Kozjek, bariton)
11. Poti me dö po Lipjë (instrumental) 
slovenska ljudska iz Rezije
12. Ta cïtirä Kafölowä  
slovenska ljudska iz Rezije
13. Pa lipa ma mi di (Ta Fjorencawa) 
slovenska ljudska iz Rezije 

***

Novomeščan Marijan Dović ob znanstveni karieri na literarnem področju (je višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) ostaja zvest glasbi in skladanju. Deluje tudi kot jazzovski glasbenik in skladatelj. Kot jazzovski violinist se je improvizacije učil sam, se v njej izpopolnjeval na mojstrskih tečajih v Italiji in Avstriji ter kmalu nastopal in snemal s številnimi vidnimi zasedbami in glasbeniki (Žabjak bend, String.si, Brina, Renato Chicco, Alenka Godec …). V Novem mestu je s sodelavci leta 2000 zasnoval mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty, katere umetniški vodja je bil v letih 2000–2008, v letih 2001–2008 je bil urednik glasbene zbirke Goga Musica, ki je izdala prek 40 albumov izvirne slovenske glasbe s področja jazza, etna, šansona ipd. Prve avtorske skladbe in aranžmaje je posnel z zasedbama Žabjak bend ter Brina & String.si. Svoj prvi album avtorske glasbe je posnel z izbranim jazz-etno sekstetom (Gorjanske bajke, Goga Musica 2005). Po letu 2010 se je umaknil iz aktivne jazzovske scene in ustanovil godalni kvartet Corcoras, v katerem igra violino in za katerega sklada in aranžira (Got Rhythm? Celinka, 2018). Poleg pisanja za komorne zasedbe, ki vključuje elemente improvizacije, piše tudi zborovsko glasbo. Za znanstvene dosežke je leta 2008 prejel srebrni znak ZRC SAZU, za umetniške pa Trdinovo nagrado.

Skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog in neutrudni organizator Ambrož Čopi s svojo ustvarjalnostjo navdušuje številne izvajalce ter poslušalce po Evropi in drugih celinah. S svojo zagnano vsestransko dejavnostjo je postal ena največjih avtoritet na področju slovenske zborovske glasbe. Številne izvedbe domačih in tujih zborov dokazujejo, da sodi Ambrož Čopi med najvidnejše slovenske skladatelje vokalne glasbe. Njegova dela so v vrhunskih izvedbah zazvenela na različnih koncih sveta. Kot skladatelj se je v Sloveniji predstavil že na petih avtorskih večerih in na štirih avtorskih ploščah. Svojo umetniško moč je kot dirigent šestih zborov okronal s štirinajstimi zlatimi plaketami z državnih tekmovanj ter enaindvajsetimi prvimi mesti in več zlatimi priznanji z mednarodnih tekmovanj v tujini. Z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem se je kot zmagovalec Mednarodnega tekmovanja v Varni uvrstil v finale tekmovanja za veliko nagrado Evrope v francoskem Toursu. 

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) vse od ustanovitve leta 2004. V njem poje približno petintrideset študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP) ter drugih zborovskih zanesenjakov. Njegov umetniški vodja in dirigent je Ambrož Čopi, pri delu pa mu pomaga asistentka dirigenta Andreja Tomažič Hrvatin. Zbor posega v vse glasbene zvrsti in stile od renesanse do današnjih dni. Z naročanjem in izvedbami novih skladb nenehno spodbuja k nastajanju novih dosežkov na vokalnem področju in bogati nacionalno zakladnico vokalne glasbe. V sedemnajstih letih delovanja se je izkazal kot pomemben kulturni ambasador Univerze na Primorskem in Slovenije ter promotor nove umetnosti na koncertih in zgoščenkah, ki pričajo o vsebinski izjemnosti projektov APZ UP. 

APZ UP redno koncertira po Sloveniji in v tujini. Kvaliteto je dokazal s petimi zlatimi priznanji na domačem tekmovanju Naša pesem in najvišjimi uvrstitvami na tujih tekmovanjih – Krakov (2017), Paralia (2016), Herceg Novi (2015), Derry (2014), Istanbul (2014), Prijedor (2013), Milazzo (2013), Split (2012), Vilna (2012), Ohrid (2011), Cantonigròs (2011), Varna (2008), Prèveza (2006). Kot finalist je leta 2009 nastopil na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Toursu. Za izjemne uspehe je zboru Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije leta 2010 podelilo naziv status društva v javnem interesu, JSKD RS pa leta 2016 Gallusovo plaketo.

Slovenski improvizacijski godalni kvartet je v slovenskem prostoru unikatna zasedba: gre za godalni kvartet z dodanimi tolkali, sestavljen posebej za to priložnost. Njegovi člani izhajajo iz deloma različnih glasbenih tradicij – družita pa jih obvladovanje tehnik improvizacije in veselje do »groova«. Zasedba je sestavljena tako, da lahko iz delikatne natančnosti klasičnega godalnega kvarteta brezšivno preskoči v energično, ritmično natančno igranje, v ritme jazza, sambe ali afra ... Iz improviziranih, lebdečih uvodov, odigranih »sul ponticello«, gladko zdrsne v eruptivne, surove poteze ljudskih godb, kakršna je na primer rezijanska. Predvsem pa je to bend, ki sproščeno diha – ker pušča prostor improvizaciji. 

Violinist in skladatelj Matija Krečič je leta 2015 zaključil študij violine in kompozicije na Deželnem konservatoriju v Celovcu. Aktivno sodeluje z Magnificom, skupinama Momento Cigano in Tango Story ter s Tomažem Hostnikom, v preteklosti pa tudi s skupino Terrafolk, z Galom in Severo Gjurin, Mar Djangom, Skarabejem in Orkestrado. Napisal je glasbo za nekaj kratkih filmov in gledaliških predstav. Na festivalu Slovenska popevka 2018 je prejel nagrado strokovne žirije za najboljšo priredbo, kot aranžer in skladatelj pa sodeluje s priznanimi slovenskimi solisti in zasedbami. Doslej sta izšla dva albuma z njegovimi avtorskimi deli: Architexture (Janus Atelier, 2014) ter Cut / Rez (ZKP RTV Slovenija, 2020).

Peter Ugrin je zaključil študij jazz violine na New School for Jazz v New Yorku ter študij viole na Ljubljanski Akademiji za glasbo. Deluje na področju improvizacije kot solist, član različnih jazzovskih zasedb, profesor jazz violine na ljubljanski Akademiji za glasbo in profesor viole na KGBL Ljubljana. Koncertira zlasti z akustično zasedbo Swingatan, s katero je posnel prvenec Swingin' Heaven. Poleg Swingatana vodi zasedbo Artbeaters, s katero je prejel nagrade na jazz tekmovanju v Bukarešti ter na festivalu in delavnici Jazzinty, koncertira pa tudi v različnih komornih sestavih resne glasbe. Kot dirigent vodi Big Band Gverillaz, s katerim je leta 2018 zmagal na evropskem tekmovanju za big bandovske zasedbe IBBC.

Kristijan Krajnčan, violončelist in bobnar, je po končani ljubljanski srednji glasbeni šoli na obeh instrumentih diplomiral iz jazz bobnov na konservatoriju Prince Claus (Groningen, 2009) in magistriral iz filmske glasbe na konservatoriju v Amsterdamu (2013). Zaradi izjemne glasbene širine je sodeloval z mnogimi domačimi in tujimi glasbeniki v zasedbah od tria do big banda in prejel več mednarodnih nagrad (zadnjo na Seifert Competition na Poljskem, 2020). Kot bobnar in čelist je sodeloval pri 40 zgoščenkah in koncertiral v več kot 25 državah v Evropi, ZDA in drugod. Kot skladatelj filmske glasbe se je podpisal pod tri celovečerce in devet kratkih filmov. DrummingCellist je njegov novi solistični avtorski projekt, ki združuje jazz, klasično in filmsko glasbo. 

Blaž Celarec je vsestranski tolkalist, producent, snemalec in oblikovalec zvoka. Tolkal se je učil v Sloveniji, na konzervatoriju v Rotterdamu, v Havani in New Delhiju. Dejaven je na več področjih glasbene umetnosti. Kot tolkalist je posnel skoraj 70 albumov, kot producent ali snemalec zvoka pa dobrih 40. Nastopal je v 14 gledaliških predstavah in kot skladatelj ustvaril glasbo za več predstav in filmov. Kot tolkalist je član različnih zasedb; od improvizirane glasbe (Zoc), world-music (Brina), kantavtorskih bendov (Radio Mondo, Hamlet Express) preko akustične pop muzike (Gal in Severa Gjurin, Nana Milčinski), šansonjerske Svetlane Makarovič pa vse do benda Malamor in akustične zasedbe Mi2. Poleg tega je zadnja leta zelo dejaven v gledališču kot skladatelj, glasbenik in igralec. 

***

Koncert je del cikla Muzika eklektika, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo.