Zgodba o življenju, stičnih točkah in razkoli med večinskim in manjšinskim prebivalstvom.
O PREDSTAVI :
Marko Đorđić je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku, pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, o problemih z drogami, s policijo in še o mnogih drugih. Predstavo Čefurji raus! odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev –
čefurščina. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov nekdanje Jugoslavije in pouličnega slenga. Središče gledališke predstave zaseda samostojni pripovedovalec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji.
Odrski Čefurji raus! se na izpraznjenem odru odrekajo gledališko-spektakelskim pomagalom in efektom, saj temeljijo izključno na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca.
KRITIKE:
»Goran Vojnović je napisal dobro knjigo. Kratko. Veliko. Učinkovito. Ki zadene. Lahko se bere kot fora, lahko kot metafora. Tudi če ne razumeš vseh besed, še kako razumeš, za kaj gre.«
Iz obrazložitve ob nagradi Prešernovega sklada
»Goran Vojnović je nagrado Prešernovega sklada že pokasiral. Skoraj stavila bi, da se kakšni hudi in (zlo)glasni nagradi ne izogne tudi odrski čefur. Ocena: objektivno priporočam. Vredno vsake sekunde.«
(Katja Lenart, Vest.si)
»Monokomedija odlično ujame intenzivnost teksta, ki mu je uro in dvajset minut kos tudi Rajaković.«
(Meta Česnik, Televizija Slovenija)
“Rajaković je med predstavo iz sebe iztisnil občudovanja vredno količino energije … Predstavo iskreno priporočam.”
(Tomaž Simon, Radio Slovenija)
»Čefurji raus! je dognana, dobro izvedena in učinkovita predstava, ki gledalca /…/ drži v nenehni pozornosti ves čas svojega trajanja, pri tem pa poskrbi tudi za obilico zabavnih trenutkov. /…/Skratka: predstava, vredna ogleda, in to tudi za tiste, ki morebiti nimajo navade hoditi v gledališče.«
(Gregor Butala, Dnevnik)
»Prostor brez posebne scenske osvetljave ali glasbene kulise je napolnjevala energična igra Aleksandra Rajakovića - Saleta, kateremu so besede glavnega junaka Vojnovićevega romana pronicale v prav poslednje pore telesa.«
(Ana Podvršič, Radio Študent)
»Sale zaigra tako, da vsi, bralci ali nebralci romana, začutijo energijo besedila, neposredno iskrenost. Sale “pade not”, jaha na navdušenju nasmejanega občinstva.«
(Ana Ivančič, Indirekt)
»Po petih mesecih priprav je njegova interpretacija spontana, prehodi med 22 liki, ki jih monolog oživlja, pa so, ne glede na to, da stoji sam na odru in nima ne rekvizitov ne kakšne druge zunanje pomoči, gladki in jasni.«
(Lejla Švabić, www.RTVSLO.si , MMC portal)
»Vojnovićev roman na Glejevem terenu zadrži vso svojo pristnost.«
(Primož Jesenko, Delo)
Predstava traja 80 minut in nima odmora.