Člani SKULPTE so ustvarili samostojne kamnite skulpture ob 170. obletnici smrti Prešerna ter v kamen vpisali večno ljubezen Franceta Prešerna do naše meščanke Julije Primic.
IZ NEGIBJA KAMNA V RAZSEŽNOST
»Kaj bi lahko bilo bolj negibno kot kamen? Večina ljudi ga tako doživlja; kot nekaj starodavnega, trdega, hladnega, težkega, negibnega in anorganskega. Vse našteto je pravzaprav res, vendar le na prvi pogled. Človek in kamen sta sopotnika le kratek čas. Naš kratek čas. Če imamo priložnost kamen pogledati od blizu, se nam odstre cela zgodba davnega časa, saj v plasteh, prelomih, vključkih in zapolnitvah najdemo številne oblike in barve, opazimo smeri pritiskov, vplive deževnice, raztopljene in vnovič kristalizirane minerale, zlepljene ruševine drugih kamnin, najdemo sledi kotaljenja, gibanja in gubanja. Je torej kamen res negiben? V apnencih najdemo ostanke školjk, polžev, iglic morskih ježkov, alg, koral, včasih najdemo okostja rib, nekateri apnenci so obarvani črno zaradi organskih ostankov odmrlih živali. Je torej kamen res mrtev? Vzemimo si čas, oglejmo si prerezano ploskev in videli bomo presek skozi davno minulo življenje. Kdaj smo nazadnje sedeli na kamniti klopi, ki jo je ogrelo spomladansko sonce? Je kamen res hladen? Kdaj smo se nazadnje zazrli v kamnite gube in razprta krila angelov? Je torej kamen res trd, če zna kipar iz njega izvabiti toliko mehkobe?
Ali je kamen težek? Je. Vendar njegova teža vzbuja spoštovanje, zlasti takrat, ko kamen odrešimo negibnosti in mu damo razsežnost, kot je to storila skupina ljubiteljev, ki je z vsakim udarcev dleta odvzela kamnu košček teže in mu dodala ščepec mehkobe.
Kamen ne mara grobosti, rad ima preudarnost, skrbnost in natančnost. Rad ima čas, veliko časa. Surovi moči se upira. Vztrajnost in potrpežljivost zna poplačati bodisi z mehkobo oblik bodisi z bleščečo površino. Včasih nam razrezan dovoli, da zgladimo njegovo sredico in pogledamo, kaj nam ponuja notranjost. Ali ste opazili, da kamna ne moremo le gledati kot sliko? Roka nam kar sama spolzi preko površine, poboža profil, prsti zatipajo grobo površino, se rahlo odmaknejo in pogladijo zaobljeni rob. Le kdor kamen obdeluje in ga na ta način spoznava, ve, koliko mu ta lahko da.
Ob ogledu izdelkov je čutiti, koliko občutenj so ustvarjalci vložili vanje s svojim delom in koliko jim je kamen dal. Tako oplemeniteni izdelki bodo umeščeni v okolje zaživeli novo življenje, opazovalcem v veselje in ustvarjalcem v ponos. Želimo si, da bi čim več negibnih lepot, ki jih še skriva zemlja, s pomočjo ustvarjalcev dobilo nove razsežnosti.«
Te besede je zapisala Maja Štembal Capuder, predsednica Društva ljubiteljev slovenskega naravnega kamna, Ljubljana, katerega člani smo tudi ustvarjalci Društva SKULPTE.
Društvo likovnih ustvarjalcev v kamnu SKULPTE je bilo ustanovljeno pred tremi leti kot nadaljevanje večletnega ustvarjanja skupine ljubiteljev slovenskega kamna, kot medija za obdelavo, saj s svojo lepoto, barvitostjo, plemenitostjo in enkratnostjo zavzema v našem okolju prav posebno mesto. Društvo šteje 15 članov, trije pa smo tudi člani Društva Severin Šali.
Ljubezen do kamna nas je kot izrazni medij zelo hitro pritegnila in osvojila, zato smo pred več leti začeli ustvarjati v kamnoseško-restavratorski delavnici v Zagradu, kjer svoje zamisli uresničujemo ob podpori znanja obdelave kamna mojstra in restavratorja Francija Kocjana. Motivno promoviramo novomeške in ostale zgodbe in jim s svojim ustvarjalnim prizadevanjem v domačem kamnu dodajamo vsebino in pomen.
Svoja dela smo predstavili na več odmevnih likovnih razstavah po Sloveniji.
Ustvarili smo kar nekaj prepoznavnih samostojnih in skupinskih projektov.
- KAMNITA FORMA VIVA 2005 ob Ulici Slavka Gruma v Novem mestu zajema 9 kamnitih skulptur, ki so postavljene od Osnovne šole Drska do Splošne bolnišnice Novo mesto. Z njo smo počastili Trdinovo leto in Mesto situl. Obeležuje jih informativna turistična tabla.
- Kamnita miza VEZ GENERACIJ pred Humanitarnim centrom na Drski.
- Kamnite klopi SITULSKA PRIPOVED V KAMNU, ki so nastale ob praznovanju 650. obletnice ustanovitve Novega mesta in so z Glavnega trga prestavljene na Muzejske vrtove.
- PARK MLADOSTI, ki je nastal ob praznovanju 200. obletnice rojstva Julije Primic in 100. obletnice železniške proge Novo mesto–Metlika zajema mizo z mozaikom, klopmi in kipom JULIJE PRIMIC, seveda z motivi situlske umetnosti.
- JANTARNI ZAPIS V KAMNU (kamniti prestol z jantarjem, miza z upodobitvijo jantarne poti in s klopmi) smo posvetili praznovanju Jantarnega leta v Novem mestu.
- ŠKUPANJE v Beli krajini, kjer smo na kamniti mizi z vklesom prikazali obred škupanja, pripravo slame za slamnato streho.
Vsako leto člani SKULPTE ustvarimo poleg skupinskih projektov tudi samostojne kamnite skulpture na določeno temo. Lansko leto je bila to DOTIK ŠPORTA V KAMNU, v letošnjem letu smo se ob 170. obletnici smrti Prešerna odločili za tematiko Franceta Prešerna in naše meščanke Julije Primic. Nastala dela bomo kot vsako leto predstavili na tematski razstavi v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, februarja prihodnje leto pa ob kulturnem prazniku v Državnem svetu RS.
Pri ustvarjalnem delu nas spremlja tudi naš član SKULPTE – novomeški pesnik Smiljan Trobiš, ki svoje vtise ob nastalih kiparskih delih ponazori s poezijo.
Prav tako naše delo že vrsto let likovno ocenjuje naš član – umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, ki je o naših kamnitih skupinskih projektih napisal:
»Obdelovanje in oblikovanje kamna za različne namene je fenomen, ki spremlja človeka od njegovih začetkov pa vse do danes. V povezavi človeka s kamnom so se rojevale številne zamisli, ki so navdihovale in še danes navdihujejo oblikovalce kamnitih gmot, saj je sleherna pomembna civilizacija skrbno negovala večnamensko praktično in estetsko obdelavo različnih vrst kamna. Kiparjevo delo sodimo po tem, v kakšni meri nam posreduje lastne občutke za črto, ploskev, volumen, simetrijo, ritem in proporce.
Po teh načelih so se ravnali dosledno tudi člani Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu SKULPTE NOVO MESTO, ki so nase opozorili z izvedbo monumentalnega projekta, ki obsega pet med seboj povezanih stičnih točk.
V ta sklop sodijo skulpture KAMNITA FORMA VIVA na Ulici Slavka Gruma, KAMNITE KLOPI na Muzejskih vrtovih, kjer so kiparji z izbranim motivom na istem kraju in istočasno oživili geološko in človeško preteklost, ki se razodeva z motivi človeških in živalskih figur v preprosti stilizirani formi, s katerimi so krasili situle, prazgodovinske obredne pivske posode v obliki vedric. Omenjeni motivni izbor predstavlja rdečo nit skozi celoten projekt, zato se z njim srečamo tudi pred Humanitarnim centrom RK Novo mesto (KAMNITA MASIVNA MIZA v Parku medgeneracijske solidarnosti), v PARKU MLADOSTI so se poklonili spominu Prešernove muze Julije s kipom po Langusovi slikarski predlogi. Okrogla miza v tem sklopu je zanimiva tudi po domiselni tehnološki izvedbi. Njen obod je namreč narejen iz masivnega litoželeznega pogonskega kolesa parne lokomotive, ki je vozila na progi Novo mesto–Metlika, noga pa je – tako kot tudi nosila klopi okoli mize – okrašena z motivi situlske umetnosti. Ciklus projekta sklene JANTARNI ZAPIS V KAMNU, postavljen pred avtobusno postajo. Ustvarjalno delo bodo nadaljevali ob sprehajalni poti Portovald s postavitvijo POVODNEGA MOŽA NA KRKI in klopmi, s tematiko, povzeto po bajkah in ljudskem izročilu.«
Prof. dr. Josip Korošec pravi: »Odnos do kamna je tudi odnos do časa. Kamen je eden temeljnih prvin, ki nam omogoča spoznati samega sebe.«
O naših projektih pa je med drugim napisal: »Kljub časovni oddaljenosti oba likovna dogodka pomenita spontano nastalo celoto, v kateri pobude preteklosti in nuja po izražanju soustvarjajo pravo sedanjost; v njej ima naravni kamen nedvomno svoj usodni pomen.«
Pred nedavnim me je ob nekem kulturnem dogodku predsednik Borut Pahor vprašal, če kamen res joka. Spomnila sem se besed Georgija Plehanova: »Z besedami predajamo svoje misli, z umetnostjo pa svoja čustva.« Ustvarjalci v kamnu in člani SKULPTE kamen zelo spoštujemo in vanj pri pozorni obdelavi predajamo veliko svojih čustev. In če povzamem besede Maje Štembal Capuder, da je kamen odraz naše preteklosti, ki dovoli iz sebe izvabljati mehkobo, se pojavlja v mnogih različnih barvnih odtenkih, je živ, topel, občutljiv in ljubi pozornost umetnika – potem kamen lahko tudi joka …
Jožica Škof