ZGODBA O TEM, KAKO JE NAŠA PRIHODNOST V VELIKI MERI ODVISNA OD NAŠE VZTRAJNOSTI IN DELAVNOSTI.
Najbolj znano pravljico Dragotina Ketteja (1876–1899) Šivilja in škarjice, ki je del kanona slovenske mladinske književnosti, so v LG Maribor postavili na oder ob 120-letnici pisateljeve smrti.
Šivilja Bogdanka vztrajno, dan za dnem, šiva in reže, šiva in reže, šiva in reže za grajsko gospo … V tem enoličnem ritmu se ji utrne odlična ideja: »Kaj ko bi jaz imela takšne škarjice, ki bi se jim samo reklo: Škarjice hrustalke, po mizi bežite, jopico mi urežite! … in bi me ubogale?« In res, prileti ptiček, ki ji pove, da se ji bo želja izpolnila. Pred očmi gledalcev čarobno oživijo škarjice, v ustvarjanju Bogdankinega okolja pa se razburka domišljijski svet gledalcev, saj iz gomil blaga počasi »zrastejo« grad, drevesa, gozd in drugi scenski elementi ter tako na nevsiljiv in nevsakdanji način spodbudijo domišljijo.
Predstava je v vseh pogledih zvesta Kettejevi pripovedi izpred več kot sto dvajset let, zaokroža pa jo nekaj uglasbenih Kettejevih verzov, ki sicer niso del pravljice, a so smiselno vključeni v dogajanje. Ustvarjalci so dodali sklepni prizor s poučnim Kettejevim verzom, da je človek srečen samo, če osrečuje druge, in s tem nekoliko aktualizirali njeno sporočilo. Šivilja Bogdanka namreč po odhodu od lakomne graščakinje s svojim delom zasluži dovolj, da lahko pomaga tudi drugim.
Če bomo srečo drugim v srca vlivali,
jo bomo sami uživali!
Dragotin Kette